Everything is possible!

"Everything is possible, remember this!"

Maroko. Potovanje, na katerega sem se odpravila pred nekaj leti. Takrat, v Ljubljani, še nisem slutila, kako pomembno bo zame. Vse, kar sem si želela, je bilo videti puščavo, srečala pa sem se z magijo, ki me je za vedno zaznamovala. Ampak to sem spoznala šele mesece kasneje...

Essaouira. Čarobna, topla, barvita, slana. Morje. Vonj pomladi. Občutek domačnosti. Svoboda v mojih laseh. Vznemirjenost. Kot bi slutila, da me čaka darilo. V obliki Vrača. Alkimista. Čarovnika. Umetnika življenja.

"Everything is possible, remember this!"

Nisem čisto doumela, kaj mi govori. Zdelo se mi je nemogoče. Kreirati svojo realnost, se preizkušati v svoji kreativnosti, se brez strahu odpirati novim možnostim.

"Moira" (tako so me klicali tam, v deželi arom in barv), "you can choose whatever you want, you can live the same way as you feel. You can be you."

Gledala sem ga s svojimi očmi in si v mislih prigovarjala, kako to ni mogoče.

"Poglej", mi je rekel. "Bil sem galerist, pa igralec, imel sem svoj riad, zdaj pa gojim bio zelenjavo. Vse je mogoče, če si le dovoliš". Kaj hočeš ta trenutek? me je vprašal. "Puščavo", sem mu odgovorila nekoliko zagrenjeno. (Ravno včeraj sem ugotovila, da izlet v puščavo traja vsaj tri dni, ravno toliko kot je bil moj postanek tu.). Odgovoril mi je z nasmeškom.

Večer. Zvezdno nebo. Ples, petje, kitara. Zdelo se je, kot da sanjam. Nasproti mene je sedel kipar. Z dolgimi, svileno-sivimi lasmi. Ni pel, samo nasmihal se je. In me opazoval s svojimi temnimi očmi. On me je preimenoval v Moiro. To je vse, kar je izrekel. Kot bi slutil namesto mene, da me bo življenje zapeljalo v svet mitologije, alkimije, astrologije, tarota. (Moire ali Rojenice so mitološka bitja ali vile, ki po ljudski veri vse do 18. stoletja ob rojstvu otroka krojijo in napovedujejo njegovo usodo.)

"Everything is possible, remember this!"

"Vse lahko dosežeš", mi je prigovarjal, ko se je že rojevalo jutro. "Hočeš biti igralka, postani igralka. Hočeš postati podjetnica, postani podjetnica". Videl je hrepenenje v mojih očeh. In strah. In hrepenenje. In strah. In hrepenenje. In strah. In hrepenenje.

"Moira, tu imaš svojo puščavo" mi je zašepetal. Pred seboj sem zagledala kamelo. Čisto pravo kamelo. "Pripeljala te bo do tvojega riada" me je hudomušno pogledal. "Niso puščavske sipine, je pa peščena plaža" ni mogel skriti svoje igrivosti.

"Everything is possible, remember this, Moira!" je bil zadnji stavek, ki mi ga je izrekel ob mojem odhodu.

Nič nisem rekla. Le objela občutek čarobnosti trenutka.

Leto kasneje. Poletje. Ljubljana. Občutek čarobnosti, ker sem del poletnega festivala. Svoboda. Prvi scenarij in javni nastop pred občinstvom. Brez igralskih izkušenj. Popolno tveganje, skupaj z mojo prijateljico. Se razgaliva. In preživiva ognjeni krst.

"Everything is possible, remember this!"

Začnem raziskovati gledališko igro. Iščem svoj izraz. Brez pričakovanj. Odprta, vendar še vedno iz ozadja, motrim druge. In raziskujem ter se prepuščam življenju.

"Everything is possible, remember this!"

"Mojca, dal sem tvoj kontakt režiserju tv nadaljevanke" mi je skorajda mimogrede navrgel mentor. "Kaaaaj, si dal" sem zavpila proti njemu. “Pa saj nisem igralka" mi je odzvanjalo v glavi.

"Everything is possible, remember this!"

Ena, dva, tri, akcija! so zaklicali iz ozadja, Pred mano kamermani, lučkarji, soigralec. Prva scena za mano. "Treba je ponoviti" vzklikne režiser. "A zaradi mene" plašno vprašam. "Ah, ne, super si bila, ponavljamo zaradi kadra od blizu" mi odgovori.

Everything is possible, remember this!"

Takrat v Maroku sem to le slutila. Moja duša pa je vedela.

P.S.: Za vse tiste, ki se sprašujete, če je zgodba resnična (zelo dobro vem, kako se naš um lahko igra z nami) prilagam še "dokazni" material :)

https://www.imdb.com/name/nm7706891/